AGA RUSE

AGA RUSE fabriek voor stikstof Ruše (Tovarna dušika Ruse TDR ) hier maakte met de reduceren op de cilinders AGA gas

Das Unternehmen PULKO VENTILI hat bei der Herstellung der Hochdruckventile bereits eine jahrelange
Tradition. Der Produktionsbeginn der Hilfsmittel für technische Gase reicht in die frühen 30-er Jahre, als das Unternehmen AGA RUŠE gegründet wurde.
Mit wachsendem Bedarf der technischen Gase in der Industrie vergrößerte sich auch die Nachfrage nach
Hochdruckventilen, sowohl auf dem heimischen als auch auf dem ausländischen Markt. Deswegen
fusionierte AGA RUSE mit der Stickstoff-Fabrik Ruše (Tovarna dušika Ruse TDR),
der einer der weltweit anerkannten Hersteller von KarAus der Tradition in die Zukunft
Innovative Lösungen für jedes Dach und Hochdruck-Ventile für medizinische und technische Gase.
bid, Stickstoff, Korund und anderer Zusätze bei der Stahlproduktion ist. Parallel mit der Entwicklung
der Hochdruckventile und Sicherstellung deren Qualität wurden Zertifizierungsverfahren seitens der heimischen (Norm JUS) als auch seitens der ausländischen Institutionen (O Norm, TÜV)
geführt.

Stikstoffabriek Ruše + AGA

Als Slowenien zu einem selbstständigen Staat wurde, zerfiel 1991 auch der gesamte jugoslawische Markt
und damit die Möglichkeit des Ventilverkaufs. Das Mutterunternehmen Tovarna dušika Ruse hat sich aus
dem Grund entschieden, das Unternehmen im Jahre 1994 zu verkaufen.
Seit damals befindet sich das Unternehmen zu 100% in Privatbesitz und versucht durch Qualität, Sicherheit und Verlässlichkeit seiner Produkte, vor allem aber durch zufriedene Kunden, seinen Weg in
die europäischen Märkte zu finden.

2.4.2 Tovarna dušika Ruše
Ruška tovarna dušika je zaradi skupnega elektroenergetskega izvora neposredno povezana z
gospodarskih organizmom Maribora. Avstro-ogrsko vojno ministrstvo za tovarno, ki naj bi
proizvajala karbid kot surovino za amonijak in dušično kislino je za lokacijo tovrstne tovarne
določilo Ruše. Odločilna je bila Drava s svojimi hidrološkimi posebnostmi, ki so jih sprva ocenili
švicarski inženirji, in ki je omogočila izgradnjo falskega elektroobjekta, kakor tudi velike ruške
tovarne. Na lokacijo tovarne je vplivala tudi odlična prometna lega, klima in delovna sila. Z
gradnjo so pričeli spomladi leta 1916, ko so prispeli iz Galicije prvi transporti ruskih ujetnikov.
Dela so hitro napredovala, saj so morali tovarno zgraditi istočasno z elektrarno na Fali. V letu
1917 so pripeljali tudi italijanske ujetnike, ki so večinoma sodelovali leta 1918 pri poskusnem
obratovanju prvega dela tovarne17
. Nove državne meje so ruško tovarno odrezale od
surovinskih virov: apna iz Peggaua, Gummerna in Halla pri Salzburgu ter koksa iz Moravske
Ostrave. Po dolgotrajnih zastojih so pričeli nabavljati antracit iz Porurja in apno iz apnic pri
Celju, ki pa je kakovostno zaradi visokega odstotka magnezija in fosforja slabši. Povojna

17 Pri karbidni peči.
Slika 24: Polnjenje zobne paste Clorodont. Slika 23: Delavci pakirajo milo Zlatorog.
37
proizvodnja se je omejila le na karbid, cianamid (apneni dušik) in kisik. Struktura proizvodnje
je bila zelo odvisna od svetovne konjunkture. Po vojni je ruška tovarna pričela proizvajati po
pogodbi s švedsko tvrdko AGA18 tako imenovani acetilen-dissous plin in organizirala široko
propagando za avtogeno varjenje. Od tod sloves tovarne AGA-Ruše. Uspelo jim je dvigniti
domačo porabo karbida (acetilena) in kisika, sporednega proizvoda, ki nastaja pri izdelovanju
dušika iz utekočinjenega zraka. Ko je japonski dumping kemičnih proizvodov izrinil ruško
tovarno z japonskega tržišča in tržišč Daljnega vzhoda, so našli nov vir dohodkov, ki je vedno
bolj pridobival na pomembnosti. To je bila proizvodnja ferokroma, ki je primes plemenitih
jekel. V Rušah so proizvajali letno 2600 ton ferokroma, zanj pa sta se zlasti potegovali Anglija
in Nemčija. Ruški ferokrom-suraffine je imel na svetovnem trgu odlično mesto, takoj za
francoskim, ki je veljal takrat za najboljšega na svetu. Kromovo rudo so pridobivali iz
Makedonije, od koder so prvi vzorci prispeli leta 1935. Proizvodnja tega strateško
pomembnega produkta je stekla leta 1937, ko so zgradili prvo peč za ferokrom, leta 1939 pa
drugo. (Kržičnik, 1956, str. 65-67)
V zgodovini Tovarne dušika v Rušah med obema svetovnima vojnama so najbolj pomembne
te letnice: leta 1918 je tovarna pričela z obratovanjem, leta 1925 so zgradili sortirane naprave
za karbid, ki so izboljšale kakovost komercialnega karbida, leta 1929 so zgradili novo karbidno
peč z dnevno kapaciteto 100 ton karbida. V tej dobi je bila ta peč največja na svetu. Kasneje
so jih posnemali v Nemčiji in Ameriki s pečmi še večjih zmogljivosti. Leta 1937 in 1939 so
zgradili peči za ferokrom, prav tako so leta 1939 postavili velike betonske silose za cianamid.
(Kržičnik, 1956, str. 65-67)

18 AGA-Ruše, združene jugoslovanske tovarne acetilena in oksigena d. d. so bile ustanovljene 1929. leta s
sedežem v Rušah. Obrati so bili razen v Rušah še v Rakovici, Alipašinem mostu pri Sarajevu in v Skoplju. Pri AGA
Ruše so bile udeležene Tovarna dušika Ruše, Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani in Svenska
Gesakkumulatoren A. B. Stockholm.

Tovarne dušika Ruše, dorp Vsebina.

Tovarne dušika Ruše

Finland, AGA tijd

Aga Ab 1 000 mk , osakekirja, Helsinki 19.4.1950

1945

1946

1947

1948

1949

Rogério Martins, Brazil

AGA radio, Finland

1924

1925

1926

1927

1928

1929

1930

1931

1932

1933

1934

1935

1936

1937

1938

1939

Eerste radio`s

Typ-A40-Baltic

1924

AGA Lokalmottagare, typ L-1

AGA Lokalmottagare

aan de onderkant en binnenkant van de behuizing. gestempeld 205, misschien serienummer artikelnr

AGA Lokalmottagare L-1

1925

1926

Kaksi Baltic kloonia

1926

1927

AGA Lustgas

AGA Medisch

Narcose koffer van het ziekenhuis in Kalmar, Zweden

eigendom AGA museum

Lustgas, is een narcose gas, met deze koffer kon de arts vrouwen narcose toedienen tijdens de bevalling.

AGA Sedator

AGA Lattergas

AGA Faxius, Malmö

Underdel och bygel av förkromad metall. Syrgasgenerator

Underdel och bygel av förkromad metall. Syrgasgenerator [?] av gulmålad metall, på vilken finns fästade två svarta rattar märkta “P low-high” respektive “E short-long”. Skenan som dessa rattar sitter på löper vidare till en brun glasburk vilken har en röd och en genomskilnlig plastslang fästade i toppen. Den genomskinliga slangen fäster i ett luftfilter på apparatens baksida. Vid generatorns topp finns ytterligare en plastslang fäst. Till höger ovanför generatorn finns en manometer graderad från 0-400 mm vp, märkt AGA. Nere till höger ett förkromat fäste för ? [saknas]. På baksidan, under luftfiltrer, finns en blå metallplatta med inskriprionen “AGA Stockholm Sweden ME-1320 139”. På underredets framkant finns en förkromad metallskylt med texten “Ägare: Malmö stad 139”. Apparaten även märkt med 699076-0727 T 271.

Medische AGA zuurstof met AGA-beademingsset ( Reduceer)

Syrgasapparat M-24 AGA. Består av andningssäck, munstycke och syrgaspatron

Lustgasapparat.

Anesthetic apparatus

Beademingsmachine in een koffer, direct mobiel.

Lustgasmaskin från AGA

Lustgasmaskinen testas på AGA

Narkosapparat för lustgas

Beademingspomp

Navalmask, djupmätare, remställ, AGA- dusch, tryckregulator med andningsventil och manometer, 2 sjuliters luftbehållare

AGA televisie deel 2

model

orgineel

1965

AGA TV Radio Transistor mm 1965

AGA Baltic 4651 – 1966

AGA Baltic 4671 – 1966

AGA 4821

AGA televisie; typ 4721 en 4821

AGA 4721 560×420

AGA 4721

AGA 4821

1966

AGA 4565

1967

1970

AGA

AGA Pigtittare

AGA TV, AGA lassen, AGA onderzoeken, enz.

AGA 4336

AGA 4346 links AGA 4360 rechts

AGA 4346

AGA MOBIL 4346

AGA MOBIL 4346-7

AGA MOBIL 4346

AGA Mobil, Typ 4346, 18inc.

AGA type 4468

AGA 5325

AGA tv radio hifi stereo 1967-68

AGA 4721

AGA 5701

AGA TV-trimningen groot

AGA TV-5761

AGA TV-5761 A televisio

AGA – RADIO -TV – HI-FI BROSCHYR FRÅN 1967

AGA radio tv 1967 – 68

AGA tv 1967

AGA SKYLT H37

1968 AGA 5601

AGA 5601

1968

AGA TV Prisma , typ 4368

AGA 4368

AGA 4368 Prisma

TV is ontworpen door Stig Lindberg, Zweedse ontwerper en schilder, geboren 1916, overleden 1982. Stig Lindberg was inclusief de artistiek directeur bij Gustavsberg 1949-1957 en 1972-1980.

AGA 4368 Prisma

1970

AGA 4901

AGA TV 1970

1978

Svartvit TV-mottagare i originalkartong AGA 1978

1968

AGA ……Leuven

old colour leuven tv retro 80s aga uit de jaren 1980

AGA 9489

Dalen museum AGA

31-03-1955

1984 Turkije

My daughter saw this veteran car in Östersund Sweden

foto; Anders Renströn

Finland

AGA 4701

In 1919 richtten AGA, Asea en LM Ericsson Svenska Radio AB op, dat zich richtte op onderzoek en ontwikkeling van radiotechnologie in Zweden. In de jaren twintig begon AGA met de productie van luidsprekers en radio’s en in de jaren vijftig televisies. Radio’s en grammofoons van AGA waren populair. In 1927 introduceerde AGA Europa’s eerste radio-ontvanger op netstroom met een ingebouwde luidspreker. In 1952 introduceerde AGA zijn eerste televisiemodel met het eigen kleurentelevisiesysteem van het bedrijf, gebaseerd op een Amerikaans patent. AGA werd een van Europa’s eerste kleurentelevisiefabrikanten.

Finlands eerste kleurentelevisie-uitzending vond plaats in het laboratorium van AGA in 1962. AGA-kleurentelevisies gebaseerd op het Amerikaanse NTSC-systeem werden gepresenteerd op de radio-, tv- en elektronicatentoonstelling van de Finse Universiteit voor Economie en Bedrijfskunde in 1966. Het kleurentelevisiesysteem van AGA was een van de meest interessante attracties van de beurs en bood beursbezoekers geheel nieuwe kijkervaringen.

Productie van televisies en radio’s in Finland
Oy Aga Ab begon in 1958 met de productie van televisies en radio’s in Helsinki. De fabriek verhuisde in de jaren zestig naar Kilo, waar de activiteiten van Aga werden gecentraliseerd. In Finland vervaardigde AGA in de jaren zestig televisies van het merk Finnvista. Er waren in totaal 35 AGA-televisiemodellen goedgekeurd door STL.De eerste was het AGA TV 530-model, dat werd goedgekeurd in mei 1959. De laatste op de lijst was de AGA 4752, die werd goedgekeurd in december 1967.

De productie van televisies en radio’s werd in 1967 stopgezet. De fabriek richtte zich toen op professionele elektronica.

De technologie van de televisies van AGA was Zweeds, maar bijvoorbeeld Eero Rislakki was verantwoordelijk voor het ontwerp van de producten die in Finland werden verkocht. De naam AGA verdween begin jaren zeventig van radio’s en televisies, toen de activiteiten werden verkocht aan het Zweedse Philips.